Odgovornost, ki jo čutim
Skrb za slovenski jezik, katerega besedišče morda ne deluje razkošno, a z ustvarjalnim oplemenitenjem zaznane resničnosti, prinaša presunljivo bogata in čutna besedila.
Odgovornost, ki jo čutim je univerzalna.
A pisanje je predvsem osebna zaveza k iskanju resnice in prinaša tudi odgovornosti, ki iz ozadja govorijo skozi ustvarjena dela:
Na individualen, svojstven in oseben način izraziti ideje in dela posameznika ali skupin ter jih na izviren način pretvoriti v pisno obliko, ki v harmonijo celote združuje vse tri razsežnosti leposlovja: estetsko (doživljanje estetskega ugodja), spoznavno (spoznanja o življenju) in nravstveno (vrednote).
Vsakokratna skrb za slovenski jezik, katerega besedišče sprva morda ne deluje razkošno, a z ustvarjalnim oplemenitenjem zaznane resničnosti, prinaša presunljivo bogata in čutna besedila. Z vnašanjem umetnosti v poslovni svet in njenim prepletanjem z njim, dvigniti nivo in zavest o nujnosti potrebe po estetskem
